Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

Podjetje Transnafta ad Pančevo je objavilo razpis za gradnjo naftovoda med Srbijo in Madžarsko. Ponudbe se lahko pošljejo do 5. februarja. Naftovod bo na srbskem ozemlju dolg nekaj več kot 100 kilometrov, trasa pa bo potekala od Horgoša do Terminala Novi Sad.

Črnogorska uprava policije in tamkajšnja avtomoto zveza (AMSCG) sta zaradi poslabšanja vremenskih razmer izdali opozorilo za vse voznike. Obilno sneženje, megla in poledica so povzročili otežene razmere na številnih cestnih odsekih po državi, zlasti na severu in v višjih predelih. Pristojne službe opozarjajo na zmanjšano vidljivost ter povečano nevarnost zastojev, odronov in prometnih nesreč. Podjetje Monteput je že začelo s čiščenjem snega na magistralni cesti med Podgorico in predorom Sozina, vendar ostajajo kolovozi mokri in spolzki. Policija je voznike ponovno opomnila na obvezno uporabo zimske opreme. Do 1. aprila 2026 so zimske pnevmatike z minimalno globino profila 4 milimetre obvezne na vseh cestah, kjer je to označeno s prometno signalizacijo, ne glede na trenutne razmere. Na ostalih odsekih je zimska oprema nujna v primeru sneženja, ledu ali poledice. Zaradi rekonstrukcijskih del na določenih regionalnih poteh, kot sta Bar-Kamenički most in Čevo-Riđani, ostajajo v veljavi občasne popolne zapore prometa, ki pa so bile med prazniki začasno prekinjene. Voznikom svetujejo, naj hitrost prilagodijo stanju na vozišču in dosledno upoštevajo cestnoprometne predpise.

Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Predsednik vlade Črne gore Milojko Spajić in župan občine Žabljak Radoš Žugić sta na srečanju v Podgorici osrednjo pozornost namenila razvoju infrastrukture na smučišču Savin kuk. Glavna prioriteta, ki sta jo izpostavila sogovornika, je nemudna izvedba celovitega tehničnega pregleda celotne infrastrukture na smučišču. Ukrep je bil sprejet kot neposreden odziv na nedavni nesrečni dogodek na smučišču, s čimer želijo pristojni organi ugotoviti dejansko stanje sistemov in zagotoviti popolno varnost vseh uporabnikov. Na sestanku, ki so se ga udeležile tudi ministrica za javna dela Majda Adžović, ministrica za turizem Simonida Kordić ter predsednik upravnega odbora Razvojne banke Nikola Tripković, so razpravljali o konkretnih korakih za posodobitev turistične ponudbe pod Durmitorjem. Župan Žugić je poudaril, da je varnost obiskovalcev predpogoj za kakršen koli nadaljnji razvoj, ministrstvo pa je že pred srečanjem zahtevalo podrobna poročila o stanju žičnice Savin kuk. Projekt modernizacije bo vključeval tako tehnično sanacijo kot dolgoročno investicijsko strategijo v sodelovanju z nacionalnimi razvojnimi institucijami.

Iranske tiskovne agencije in organizacije za človekove pravice so poročale, da je bilo v nemirih v Iranu ubitih več ljudi. Protesti, ki so jih sprožili naraščajoči življenjski stroški, so prerasli v nasilje.

V Črni gori so stopile v veljavo spremembe zakona o trošarinah, ki prinašajo višje obveznosti za proizvajalce in uvoznike tobačnih izdelkov. Specifična trošarina na tisoč kosov cigaret se je povišala s 53,50 na 58,85 evra, medtem ko proporcionalna trošarina ostaja nespremenjena pri 24,5 odstotka maloprodajne cene. Te spremembe so del širše strategije prilagajanja trošarinske politike, ki se izvaja tudi v sosednjih regijah, kot je Srbija, kjer so podobni ukrepi predvideni za začetek leta 2026. Poleg povišanja obstoječih dajatev je črnogorska carina v trošarinski sistem uvedla nove kategorije izdelkov, specifično nikotinske vrečke, ki so bile prej zunaj tega okvira. Trošarina za nikotinske vrečke in zeliščne izdelke za kajenje je določena v višini 60 evrov na kilogram. Akcijski zavezanci so dolžni opraviti popis zalog in poravnati razliko v trošarinah, v nasprotnem primeru pa zakon predvideva visoke denarne kazni za kršitelje. Ukrep bo neposredno vplival na maloprodajne cene tobačnih izdelkov na črnogorskem trgu.

Izvršni direktor družbe Elektroprivreda Crne Gore (EPCG) Zdravko Dragaš je prvi dan novega leta obiskal Termoelektrarno Pljevlja, kjer se je sestal z inženirji in izvajalci del. Namen obiska je bil poudariti nujnost pospešitve ekološke rekonstrukcije tega ključnega energetskega objekta, ki je strateškega pomena tako za podjetje kot za vse prebivalce Črne gore. Dragaš je poudaril, da bo uspešen zaključek projekta bistveno zmanjšal emisije škodljivih plinov in izboljšal kakovost zraka v regiji. Projekt ne predstavlja zgolj infrastrukturne posodobitve, temveč je osrednji del prizadevanj za zagotavljanje čiste in trajnostne energije v prihodnosti. Po navedbah vodstva EPCG je cilj obiska krepitev odgovornosti in predanosti vseh vpletenih akterjev, da bi dosegli višje ekološke standarde, ki jih zahteva sodobna energetska politika. Rekonstrukcija je tesno povezana tudi z dolgoročno energetsko stabilnostjo države, medtem ko so oblasti hkrati podaljšale rok za zaprtje lokalne kotlovnice v Pljevlji, kar dodatno poudarja nujnost čimprejšnje posodobitve osrednjega obrata.

Črnogorsko ministrstvo za prostorsko načrtovanje, urbanizem in državno premoženje je uradno objavilo mednarodni natečaj za urbanistično in arhitekturno rešitev Bloka A1, ki predstavlja prvo fazo načrtovanega stanovanjskega naselja Velje brdo v Podgorici. Projekt obsega območje v izmeri 61.356 kvadratnih metrov, ministrstvo pa z natečajem išče najvišjo kakovost in jasno berljivo prostorsko zasnovo. Za najboljšo rešitev je predvidena prva nagrada v višini 100.000 evrov. Cilj pobude je vzpostaviti sodoben bivalni standard na robu prestolnice, kjer bo poudarek na trajnostnem razvoju in funkcionalnosti prostora. Razpisana prva faza predstavlja začetek enega najobsežnejših urbanističnih projektov v državi, ki naj bi po navedbah pristojnih organov dolgoročno reševal stanovanjsko problematiko prebivalcev Podgorice. Natečaj je odprt za mednarodno strokovno javnost, kar nakazuje na željo vlade po implementaciji sodobnih evropskih arhitekturnih trendov.

Ameriška vlada je Naftni industriji Srbije (NIS) podaljšala operativno licenco za nemoteno delovanje do 23. januarja, s čimer je podjetju omogočila dodatnih 84 dni delovanja po uvedbi ameriških sankcij. Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Radio-televizija Srbije (RTS), so ZDA odločitev sprejele v luči tekočih pogajanj o lastniški spremembi v srbskem naftnem podjetju. Trenutno naj bi potekali intenzivni pogovori med ruskim energetskim gigantom Gazprom, ki je večinski lastnik NIS, in madžarsko energetsko skupino MOL. Cilj omenjenih pogajanj je prodaja ruskega večinskega deleža madžarski družbi, s čimer bi se NIS izognil posledicam ameriških sankcij, uvedenih zaradi ruskih lastniških povezav. Če bi bila kupoprodaja uspešno zaključena do postavljenega roka, bi to podjetju omogočilo dolgoročno stabilnost in nemoteno poslovanje na mednarodnih trgih. Ameriška stran naj bi s tem podaljšanjem licence omogočila dovolj časa za izvedbo lastniškega umika ruskih subjektov iz strateško pomembnega srbskega energetskega podjetja.

Prebivalci občine Zeta in naselja Botun so v znak protesta blokirali krožišče, ki vodi proti mednarodnemu letališču v Podgorici, ter most na reki Cijevni. Protestno akcijo so podprli in vodili lokalni politični predstavniki, med njimi predsednik občine Zeta Mihailo Asanović in poslanec Milan Knežević. Protestniki so z mehanizacijo komunalnega podjetja in osebnimi vozili popolnoma ohromili promet na eni najpomembnejših prometnic v državi, policijskim vozilom pa niso dovolili prehoda preko blokad. Po navedbah organizatorjev bo blokada trajala ves dan, razen če se nanjo predčasno odzove predsednik vlade Milojko Spajić. Demonstranti so se odločili za to skrajno potezo zaradi nerešenih infrastrukturnih in administrativnih vprašanj, povezanih z razmejitvijo občin in okoljskimi problemi v Botunu. Milan Knežević je ob prihodu na lokacijo poudaril, da bodo vztrajali pri blokadah, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene, hkrati pa so zagrozili s popolno paralizo Črne gore. Napovedane so dodatne zapore na nadvozih in cestnih povezavah proti Tuzi in drugim okoliškim krajem, kar bi lahko povzročilo večje logistične težave v državi.

Poslanci vladajoče večine v črnogorski skupščini niso podprli predloga zakona o finančni podpori osebam, ki so bile zaposlene v podjetjih v državni lasti, oziroma o odškodninah za nekdanje zaposlene v podjetjih, ki so končala v stečaju. Predlog zakona, ki ga je po obsežnih posvetovanjih z delavci pripravilo Gibanje URA, je predvideval izplačilo odškodnin v višini 12.000 evrov za vsakega zaposlenega, ki zaradi stečaja ni prejel odpravnine ali je bil prisiljen v predčasno upokojitev. Iz opozicijskega Gibanja URA so po glasovanju sporočili, da so predstavniki oblasti z zavrnitvijo zakona ponovno pokazali brezbrižnost do delavcev, ki so postali žrtve tranzicije. Zakonska rešitev bi zajela vse nekdanje zaposlene v državnih podjetjih, ki niso bili vključeni v prejšnje zakone za rudarski, metalski in lesnopredelovalni sektor. Predlog je prav tako predvideval, da bi do razlike do polnega zneska 12.000 evrov bili upravičeni tisti, ki so v preteklosti prejeli nižje zneske, v primeru smrti delavca pa bi pravico do odškodnine uveljavljali njegovi zakoniti dediči. Kljub zavrnitvi v parlamentu so v Gibanju URA napovedali nadaljevanje boja za pravice delavcev.

Svetniki Evropske zveze (ES) v črnogorski občini Budva niso podprli predloga občinskega proračuna, saj so nasprotovali dodelitvi milijonskih sredstev kateri koli verski skupnosti. Petar Odžić, predstavnik zveze, je prek družbenega omrežja X sporočil, da stranka ne bo dopustila porabe javnega denarja za tovrstne namene, medtem ko mestu primanjkuje ključnih infrastrukturnih projektov. Po mnenju Odžića bi morala imeti prednost vlaganja v objekte in storitve, ki so bistvenega pomena za vse občane, ne glede na njihovo versko pripadnost. Zastopniki Evropske zveze so ob tem poudarili nujnost spoštovanja načela sekularnosti oziroma stroge ločenosti države od verskih skupnosti. To načelo bi moralo po njihovem prepričanju veljati tudi na ravni lokalne samouprave. Odločitev svetnikov je povzročila politični zastoj pri sprejemanju proračuna, saj ES vztraja pri stališču, da verske organizacije ne smejo prejemati tako visokih zneskov iz proračunskih sredstev, namenjenih razvoju mesta.

Občinski svet črnogorske občine Nikšić je v okviru razprave o proračunu, ki za prihodnje obdobje znaša rekordnih 45,7 milijona evrov, sprejel dopolnila opozicijske Demokratske partije socialistov (DPS). Sprejeta dopolnila zagotavljajo znatno več finančnih sredstev za postopke zunajtelesne oploditve ter neposredno podporo lokalnim čebelarjem. S temi ukrepi so svetniki uradno okrepili socialno politiko na lokalni ravni in spodbudili razvoj primarnega gospodarskega sektorja. Klub svetnikov DPS je ob tem poudaril, da sprejetje njihovih predlogov dokazuje sposobnost opozicije za oblikovanje konkretnih rešitev v korist državljanov. Napovedali so nadaljnje pobude, ki bodo usmerjene v izboljšanje gospodarskega okolja in kmetijstva v regiji. Čeprav so se v preteklosti v Nikšiću pojavljala močna ideološka razhajanja med opozicijsko DPS in lokalno oblastjo, je tokratni dogovor o proračunskih sredstvih pokazal osredotočenost na praktične potrebe prebivalstva.

Ustavno sodišče Črne gore je po uradni dolžnosti sprožilo nov postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tarife, po kateri Centralna banka Črne gore (CBCG) obračunava nadomestila za svoje storitve. Sodišče se je za ta korak odločilo, ker je banka v kratkem času dvakrat spremenila sporni akt, še preden so ji bila vročena pravna stališča sodišča. Po mnenju sodnikov gre za poskus formalnega izigravanja postopka, ki ne odpravlja morebitnih neustavnosti, temveč le ustvarja pogoje za zavrženje pobude, kar neposredno ogroža načelo vladavine prava. Zaplet se je začel 15. oktobra, ko je sodišče na pobudo varuha premoženjskopravnih interesov prvič sprožilo postopek. CBCG je nato 20. novembra in ponovno 15. decembra sprejela nove odločitve o tarifi ter predlagala ustavitev postopka, ker sporni predpis formalno ni več veljal. Sodišče je takšno ravnanje označilo za nesprejemljivo, saj banka sploh ni bila seznanjena z ustavnopravnimi razlogi za preverjanje prejšnjih aktov. S tem ko je sodišče po uradni dolžnosti prevzelo nadzor nad novo tarifo, želi preprečiti sistemsko izogibanje sodni presoji in zagotoviti ustavno skladnost finančnih predpisov v državi.

Lokalni parlament v črnogorskem Bijelem Polju do zakonsko določenega roka, 31. decembra, ni izvedel seje, na kateri bi obravnavali in sprejeli proračun za leto 2026. Zaradi neusvojitve ključnega finančnega dokumenta so v lokalnem odboru Demokratske partije socialistov (DPS) opozorili na resne posledice za delovanje občine. Po njihovih navedbah takšno stanje upočasnjuje delo občinske uprave in zahteva nemuden institucionalni dialog. Politična kriza v občini je povzročila negotovost glede financiranja javnih storitev in infrastrukturnih projektov v prihodnjem letu. Predstavniki opozicijske DPS so poudarili, da je neuspeh pri sklicu seje pokazatelj institucionalne blokade, ki neposredno škoduje interesom občanov. Pozvali so k odgovornemu ravnanju in takojšnjemu začetku pogovorov med političnimi akterji, da bi premostili nastalo situacijo in zagotovili nemoteno izvajanje proračunskih obveznosti.

Črnogorsko ministrstvo za promet je uradno odprlo regionalno cesto R-10 na odseku Đurđevića Tara–Mojkovac, ki je bila dlje časa zaprta zaradi sanacije nevarnega klizišča Sokolovina. Pristojni organi so poudarili, da je bila odločitev o zapori ceste med turistično sezono nujna in odgovorna, saj so le tako lahko zagotovili temeljito in kakovostno izvedbo del brez ogrožanja varnosti potnikov. Sanacijska dela so vključevala gradnjo galerije, hidroizolacijo in utrditev ključnih konstrukcijskih elementov, ki bodo preprečevali prihodnje odrone skalne mase. Ministrica za promet Maja Vukićević je ob odprtju izpostavila, da sanacija predstavlja trajno rešitev za dolgoletno težavo na tej prometnici. Po navedbah ministrstva bodo v kratkem, takoj ko bodo dopuščale vremenske razmere, položili še zaključno plast asfalta, s čimer bodo dela v celoti končana. Odprtje ceste bo bistveno izboljšalo prometno povezanost v severnem delu države in povečalo varnost na tem prej kritičnem odseku. Poleg sanacije pri Sokolovini so se začela dela tudi na regionalni cesti Čevo–Ubli, kar kaže na širšo obnovo cestne infrastrukture v državi.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

Podpora ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je ob zaključku leta 2025 zabeležila opazen padec, pri čemer so javnomnenjske raziskave pokazale nižje stopnje odobravanja v primerjavi z enakim obdobjem njegovega prvega mandata in mandatom njegovega predhodnika. Glavni razlog za nezadovoljstvo med ameriškimi volivci ostaja stanje v gospodarstvu, ki kljub prizadevanjem administracije ne izpolnjuje pričakovanj javnosti. Analize kažejo, da so prav ekonomska vprašanja ključni dejavnik, ki vpliva na negativen trend predsednikove priljubljenosti. Medtem ko se administracija spopada z izzivi na področju gospodarske politike, se državljani vse bolj odzivajo na inflacijske pritiske in splošno finančno negotovost, kar se neposredno odraža v nižjih ocenah predsednikovega dela ob koncu koledarskega leta.